V tem zapisu predstavljam osnovna načela in postopek izdelave lesene sklede. Namenjen je začetnikom in vsebuje najpomembnejše informacije o postopku izdelave masivne lesene sklede iz enega kosa lesa od izbire lesa do končnega izdelka.

Za izdelavo lesene sklede (ali krožnika, kozarca, škatlice) moramo najprej najti in pridobiti primeren kos lesa. Najustreznejši je les listavcev s srednjo gostoto. Pogoste domače drevesne sorte so bukev, javor, jesen, od mehkejših tudi lipa, jelša in breza.

Lesa pred obdelavo iz treh dobrih razlogov ne sušimo na mizarsko raven vlage: svež les se zelo zlahka reže, visoka vsebnost vode nam ob delu hladi rezilo, pa tudi o razpokah v tej fazi še ni govora. Če imamo na razpolago hlodovino, se ta lahko tudi do nekaj let hrani v senčni legi, v kolikor nimamo časa za obdelavo. Izhajamo torej iz svežega ali pa iz uležanega hloda. Povsem svež les ima vlage toliko, da iz njega med vrtenjem na stružnici škropi voda. Uležan les se kapilarno že nekoliko izsuši, zato pri struženju ne potrebujemo več nepremočljive jakne, se pa že nekoliko težje odreže in tudi imamo nekoiko slabši izkoristek lesa zaradi nastalih razpok v deblu.

Ko smo izbrali les, moramo iz njega dobiti surovec za obdelavo na stružnici.

Na sliki je lepo prikazano, kako izgledajo surovci, razvidna je tudi smer rasti lesa – vidi se, kje je lubje, iz tega pa je tudi razvidno, v kateri smeri je drevo rastlo. Marsikdo bi si mislil, da se skledo naredi s čela, torej da dolžina odrezanega koluta predstavlja globino sklede in premer debla premer sklede, vendar je tovrstno delo le izjema in ne pravilo. Dolžina odrezanega koluta naj bo enaka debelini debla v smeri, v kateri ga nameravamo razpoloviti. Nato z motorno žago vzdolžno prerežemo kolut tik ob srcu drevesa in še enkrat vzporedno da dobimo željeno globino sklede. Dobljenemu določimo sredino in zarišemo krog, ki ga potem obžagamo kar se da uravnoteženo, lahko okroglo ali osemkotno, s tračno žago ali z motorno žago, v kolikor smo z njo dovolj spretni.

Pri pripravljanju surovcev bodimo pozorni na razpoke v lesu, saj so le te lahko zelo nevarne. Ko tanjšamo steno sklede postane les bolj upogljiv, če je prisotna razpoka, pa nam to še dodatno oteži lep rez. Če je mogoče, jih izrežemo. Z izkušnjami si lahko privoščimo tudi obdelavo lesa z razpokami, če želimo, vendar na začetku priporočam izključno delo z lesom, ki nima razpok niti grč, dokler ne osvojimo pravilne tehnike reza.

Sedaj je les pipravljen za struženje. Imamo izbiro enkrat ali dvakrat stružiti. Enkrat stružen les enostavno obdelamo do željene končne oblike, nato počakamo, da se površina dovolj osuši, da jo lahko brusimo, potem pa zbrusimo ter nanesemo končni premaz. Takšne sklede dokončno oblikuje narava, saj se v procesu sušenja njihova oblika opazno spremeni. Dvakrat struženim izdelkom končno obliko določi strugar; prvo struženje je namenjeno temu, da dobimo obliko izdelka v grobem in da odstranimo večino lesa takrat, ko je to še zelo enostavno. Skledo s 25 cm premera izdelamo z enakomerno debelino stene cca 2.5cm po pravilu 10% debeline glede na premer. Sledi zaščitni premaz, ki prepreči prehitro izsušitev površine, kar tudi prepreči večino razpok, povezanih s sušenjem. Drugo struženje pride na vrsto, ko se je polizdelek dovolj posušil. Takrat ga obdelamo do končne oblike, zbrusimo in premažemo z zaključnim premazom.

Predstavljen postopek je skupen praktično vsem strugarjem na svetu in se je skozi čas izkazal kot dobro prakso, kar pa seveda ne pomeni, da je to edini način. Sam delam praviloma tako, kot pišem, včasih pa tudi kaj naredim drugače.

Za konec naj še rečem, da je pomembno zavedanje o tveganju, ki ga delo z lesom prinese s seboj. Zavedajte se svojih sposobnosti in bodite odgovorni za svojo varnost pri delu.